Trdni odpadki, ki vsebujejo vanadij, se pretvori v vodotopne vanadijeve ione, kot sta vo 3- in V4O 124- (ioni se razlikujejo glede na pH raztopine) z uporabo procesov, kot so praženje, kislinsko izlivanje in alkalije.
V skladu z materialom se uporabljajo različne smole za izmenjavo ionov (na primer 717 smole), pH raztopine pa se prilagodi. Adsorpcijske reakcije se pojavljajo v stolpcu za izmenjavo ionov. Na primer, ko se 717 smola uporablja za adsorpcijo ionske izmenjave VO 3-, se pojavi reakcija: VO 3-+ r -n (CH3) 3C 1-- rn (ch3) 3vo {11}} c {12} (r predstavlja hidrocarbon). Ker je afiniteta VO 3- za 717 smole večja od afinitete nečistočih ionov za smolo, lahko odstranimo nečistoče, kot so fosfor, železo, aluminij in silicij. Vanadij, adsorbiran na stolpcu Ion Exchange, lahko eluiramo z raztopino NACI, reakcija pa je: RV (CH3) 3VO 3-+ C 1--- vo 3-+ rn (CH3) 3C1. Po adsorpciji je vanadij pritrjen na stolpcu za izmenjavo ionov in dosežemo ločitev nečistoč. Po desorpciji se vanadij prenese v eluent in nato obori z amonijevo soljo, da nastane amonijev metavanadat, ki je nato kalciniran za pridobitev v2O5.
